POWERPLAY 雜誌

Že takoj po srečanju na Brnu sta dva od treh ustanoviteljev PPM odhitela na srečanje v Ljubljano.  24. junija smo oznanili, da bo naslednji šport rokomet. To smo naznanili na srečanju na Brnu, kjer so bili prisotni vsi trije ustanovitelji. Ampak tuttle in maxo sta se odločila obiskati še srečanje naslednji dan v Ljubljani. Odšla sta domov, se za kratek čas naspala in zjutraj odšla proti SLoveniji. Midva z Mysho-em sva se jima pridružila v Bratislavi. 

Po poti smo pobrali še slovenskega kapetena SLY-a v Mariboru in krenili proti Ljubljani. Ko smo prišli smo bili lačni, kot da že nekaj dni ne bi jedli. No, vsaj jaz. Srečanje je bilo že v polnem zaletu. Fantje so igrali odbojko na mivki 4 na4, alfandrej, naš gostitelj, pa je pripravljal pojedino.

Vreme je bilo odlično, preden pa smo se odpravili jest, smo imeli tekmovanje za PPM polo majico. Streljali smo na gol po sistemu izpadanja. Okoli 12 metrov proč smo postavili majhno mrežo, ki smo jo morali zadeti z odbojkarsko žogo. Luknje in kupčki peska so to samo oteževali. Če si žogo udaril prenizko, je bila velika verjetnost, da bo ob vseh luknjah spremenila smer, če pa previsoko, je žoga skoraj gotovo zletela mimo, saj je bila mreža manj kot meter visoka. Če si strel zgrešil, si izpadel. Na koncu smo potrebovali samo dva kroga, da smo dobili zmagovalca, ki je postal SLY in je uspel azdeti v obeh poskusih. Zvezda je postal tuttle s svojim "random" strelom; žoga je bila na poti daleč mimo mreže, ko je zadela kupček peska in se preusmerila naravnost v mrežo. V drugo pa ni imel take sreče.

Ko smo končno prišli do večerje, je bila to prava pojedina. Balkanske specialitete, kot so čevapčiči, pleskavica, ajvar, s kruhom, ki je imel okus kot iz nebes, smo hitro potešili našo lakoto. Četudi sem pomagal po svojih najboljših močeh, nismo uspeli pojesti vsega. 

Nato smo oblikovali ekipe po 3 za majhen turnir nogometa na mivki. Sam sem bil v slovaški ekipi, skupaj s maxom in tuttlom. Prvo tekmo smo izgubili z 1-2, smo pa drugo zato zmagali z 2-1. Ponovno smo spoznali, kako je težko kaj narediti na taki neravni površini.

Razpoleženje je bilo vseskozi dobro. Tuttle je z ostalimi komuniciral v hrvaščini, medtem ko so ostali Slovaki poskušali ugotoviti o čem teče beseda. Na srečo, nas je veliko govorilo tudi angleško. V čast mi je bilo, da je Mrki pohvalil nov hokejski "engine". Prijetno je, slišati pohvalo od nekoga kot je on. :)

Pozno zvečer smo se poslovili in zahvalili našim gostiteljem. Vsi smo bili siti in polni peska. Naša petčlanska delegacija se je spravila v avto in se odpravila proti Bledu, kjer smo spali.

V nedeljo pa nismo šli še takoj domov. Odločili smo se, da izkoristimo priložnost in se odpravimo na plaž

o v Portorož. Tako smo se kopali v Jadranskem morju, kjer smo se tudi imeli lepo. Ugotovili smo, da je Slovenija sicer majhna država, ki jo lahko prečkaš v 3 urah vožnje z eno kaznijo za prehitro vožnjo :)

Na koncu smo bili precej utrujeni od vsega pohajkovanja, toda bilo je vredno. Veseli nas, da smo lahko spoznali naše slovenske prijatelje, ki smo jih dotlej poznali samo pod vzdevki s PPM-ja.

Celoten seznam prisotnih in več fotografij lahko najdete tule.