Tekmovanje se začenja. Vsak lahko napiše en članek, ki bo objavljen v naši reviji. Kaj želite sporočiti bralcem je popolnoma vaša izbira. Še vedno se lahko prijavite in dodani boste na seznam. Naš prvi tekmovalec je emzie !

Življenje Dedka Mraza ni lahko

Avtor:  emzie    

December. Mesec obdarovanj. Končno! Niti približno ni tako stresen, kot je stresen neprijazen november. Z novembrom je potrebno pričeti s prebiranjem pošte otrok, pretehtati njihove želje in sestaviti seznam daril. Kakorkoli obrnemo, je branje pisem najbolj intenzivno na WC-ju, na žalost se kdaj pa kdaj spozabim in zato kako pismo odroma tudi v školjko, ne nalašč, seveda. Nato sledi vrtenje telefonov in naročanje dobrot za mlado in staro, nikogar ne smem pustiti na cedilu. Vmes ko čakam, da pošiljke prispejo, naložim peč v drva, nahranim srne in jelene, obujem copate (pri tem moram paziti, da ponesreči ne nataknem kakega zajca na noge, kar je posledica vse slabšega vida), na hitro sedem še za računalnik in uredim svojo Dedkomrazovsko nogometno in predvsem hokejsko postavo. Nisem pretirano uspešen pri tej igri, a se tolažim s tem, da mora nekdo otrokom in mlajšim tudi na tak način narediti srečo, da izgubim kak dvoboj proti njim. Prav predstavljam si, kako se jim v očeh zalesketa, v kotičkih ust pa se jim zariše nasmeh, ko me premagajo. Tudi to je neke vrste darilo!

Ko so vse naročene pošiljke končno pri meni, jih z gozdnimi prijatelji zavijamo, vmes kaj prigriznemo, potrebno pa je paziti, da med darove ne zaide kaka veverica ali zajec. Samo pomisli, kaj bi taka žverca naredila v vašem hladilniku ali s kabli po hiši. Težko bi razložili doma, kdo je izpraznil hladilnik, ob morebitni omembi veverice, bi zgolj tvegal kako zaušnico ali prepoved uporabe računalnika... Še težje bi razložil, kako so prišli rjavi bobki v čevlje.

Vse zavito nato naložim na sani. Lahko si predstavljaš, kako ogromen kup daril je treba raznositi po svetu, koliko želja je potrebno pravočasno izpolniti. Zato je potrebno pričeti zgodaj decembra, da sem potem še pravi čas v črni Afriki. Ko sem tako navsezgodaj zjutraj s sanmi drvel po ulicah nekega slovenskega mesta, da bi še pravi čas prispel k otrokom v bolnico in v vrtce, sem v nekem ovinku pred parlamentom zapeljal na granitno kocko. Sani so poletele v zrak, darovi so popadali po tleh, tudi mene je vrglo. Ljudje so kričali: Gotof je!..a sem se uspel nekako ujeti za sani, zgrabiti eno vrečko ki je ležala na tleh in se povzpeti nazaj in oddrveti naprej. V vrečki so bili bio odpadki, ni pa bilo napisano, komu je to namenjeno. Otrokom in vsem ostalim  sem se opravičil zaradi dogodka in pomanjkanja darov. Mlajši so razumeli , starejši pa niti ne. Zato sem jim v upanju, da jih potolažim, podaril še tisto vrečko, ki sem jo ujel. Ampak se mi zdi, da so šele takrat postali besni.

Zdaj sem na poti v Afriko. V plašču mi bo zagotovo vroče. Razmišljam, da bi se slekel v kopalke. Afrika zagotovo ne more biti daleč. Po čem to sklepam? Ker vsak dan v mestu vidim nekega Afričana prihajati v službo s kolesom.

Vaš Dedek Mraz 

* POZOR! ČE pa bi zmagovalec (ali drugouvrščen) želel postat urednik te revije, pa ima to možnost, da se preko tega tekmovanja prebije v PPM ekipo, postane urednik, kar mu prinese brezplačen PRO paket za vse športe. Seveda v tem primeru odpadejo krediti, a majica v vsakem primeru ostane. V PP reviji iščemo dodatnega urednika, saj bi s tem revija bila še bolj aktivna. Urednik ima pomoč v glavnem uredniku s katerim skupaj sodelujeta. Norma urednika je 2 članka na mesec (v primeru pomanjkanja časa je minimum 1 članek).

Kako bo tekmovanje potekalo (pravila tekmovanja) in nasvete kako začet najdete tukaj -> KLIK