PowerPlay Žurnāls

Končana je tekma, ki smo jo pričakovali z velikim navdušenjem. Navdušenje ni trajalo veliko časa, saj je bilo skozi celotno tekmo videti nemoč naših fantov. Poraz 0-1 proti štirikratnim svetovnim prvakom ni blamaža, ampak tekma kljub vsemu postavlja veliko vprašanj. Tako nemočne reprezentance že dolgo nismo videli. 

Velik optimizem iz našega tabora in previdnost Italjanov

Za vse nogometne navdušence je bila to tekma za vrh smetane. Napetost v javnosti je naraščala iz dneva v dan. Še nobena tako "velika" reprezentanca ni govorila o nas tako spoštljivo. In bolj kot se je tekma približevala bolj je prevladoval občutek, da je favorit v dvoboju Slovenija. K temu je pripomoglo več dejavnikov. Italija je v zadnjem času postala prava meka za naše nogometaše. Iličić in Bačinović sta se hitro izkazala kot odlični okrepitvi Palerma in se ustalila v prvi postavi. Ne smemo pozabiti niti Cesarja in Handanovića. Ugled celotne reprezentance se je v tem času precej dvignil še posebej na Apeninskem polotoku. Na drugi strani pa so Azzurri v zadnjem času imeli precej težav. Prihaja nova generacija nogometašev, kjer pa vsaj na videz ni toliko velikih imen svetovnega nogometa, kot so nekoč bili R.Baggio, F.Ravanelli, Del Piero, G.Zola in drugi. Ob vsem tem pa je zgodovina medsebojnih dvobojev že pokazala, da so nam Italjani pisani na kožo. Vse skupaj, kar sem povedal, je privedlo do situacije, ko smo res verjeli, da smo mi v boljšem položaju. Cilj je bil jasen - zmaga!

Petek, 25.3.2011

SLOVENIJA - ITALIJA 0:1 (0:0)
Motta 73.

Slovenija: Handanović, Brečko (70./Andjelković), Cesar /81., Šuler, Jokić, Radosavljević /55., Koren, Kirm, Birsa (74./Iličić), Novaković, Dedić (56./Ljubijankić).

Italija: Buffon, Maggio, Bonucci, Chiellini, Balzaretti, Motta /90., Montolivo, Aquilani, Mauri (63./Nocerino), Pazzini, Cassano.

Pristanek na realnih tleh

Ko je nemški sodnik Felix Brych odpiskal konec tekme je bila slika popolnoma obrnjena na glavo. Zmaga Italjanov je bila zaslužena, kar pa niti ni bilo najbolj tragično. Niti statistika tekme ne pove veliko. Igra naše reprezentance je dajala očutek nemoči. Naši fantje so bili skozi celotnih 90 minut izgubljeni. Skoraj vse dvoboje v vezni liniji so dobili gostje, prav tako odbite žoge in zračne dvoboje. Z igro kratkih podaj so nadzorovali srečanje. Ob tem pa je bila njihova postavitev zelo visoka, bili so agresivni in ob tem je naša igra izgledala raztrgano, saj nismo uspeli zadržati žoge v svojih nogah - prevzeti pobudo. 

Redke so bile priložnosti za zadetek na naši strani. Še največ težav je povzročil strel Roberta Korena v 25. minuti, kar pa je mojstersko obranil Buffon.

Kje iskati napake?

Je bila želja prevelika? Morda podlegli pritisku potem ko smo imeli občutek favorita? Težko je reči kaj je dejansko krivo. Niso bili Italjani toliko boljši, kot smo mi bili slabi. Ne razumem nogometaša, ki ima žogo v svojih nogah in odda žogo le zato, da je sam ne bi izgubil. Ob tem pa igralec ve, da podaja nima realne možnosti za dober sprejem ali nadaljevanje akcije. To se je velikokrat ponavljalo skozi celotno tekmo. Glave enostavni niso bile na mestu. Podaje naprej so potekale na silo. Ogromno dolgih žog, ki pa si bile lahek plen gostov. Če ne gre naprej, daj nazaj. Tako si jaz predstavjam povezano igro. S tem seveda rategneš nasprotnika po igrišču in ob dobrem gibanju ter odkrivanju lahko razviješ igro. Ampak to se ni dogajalo. Igra je bila preveč statična in nepoterpežljiva. Žogo smo hitro izgubljali.

Nemoč je bila videti tudi v očeh selektorja

Seveda pa treba pohvaliti Italjane, ki so nas taktično nadigrali. Na njihovo agresivno pokrivanje nismo našli odgovora. In namesto, da bi bili poterpežljivi, smo rinili z glavo skozi zid. 

Je veliko teka in kondicije dovolj za nove zmage?

Zanimivo je nekaj. Točno takšna enajsterica je dosegla zmago proti Rusiji v Mariboru. Se še spomnite? Torej ni realno govoriti, da ti igralci niso sposobni odigrati tekme na visokem nivoju. Tudi nogometa niso pozabili igrati. Problem mora biti nekje drugje. Zdi se, kot da naša igra potrebuje nekaj svežine. Preveč smo avtomatizirani. Ne presenečamo nasprotnika. Preveč tekačev je v igri. Koren, Rado, Kirm, Dedič. Novakovič prevečkrat izgleda neodločen in sam težko naredi kaj veliko. Edini kreativni nogometaš je torej Birsa. Če se zgodi, da ima slab dan ali ni v formi potem nastanejo težave. Takšna "tekaška" enajsterica dobro deluje in je delovala, ko smo morali koga presenetit. V zadnjem času pa se dogaja, da se mi znajdemo v vlogi favorita. S tem tedi nasprotniki začenjajo tekme proti nam bolj previdno. Torej pridemo do situacije, ko moramo prevzeti pobudo, nadigravati, razigravati. Tukaj nam samo tek in kondicija več ne pomagata veliko. Potrebujemo več tehnično dobro podkovanih nogometašev.

Lažje je priti na vrh, kot pa tam ostati. Časi se spreminajo, tudi pogledi drugih na našo reprezentanco. S tem pa bomo morali tudi prilagajati našo igro. Mislim, da je Matjaž Kek padel na izpitu, ko treba prilagodit igro glede na situacijo na igrišču. Nasprotniki nas jemljejo resno in posebna kvaliteta določene ekipe je, da zna opravičiti vlogo favorita. V zadnjem času se je konkurenca med reprezentanti povečala. In jasno je, da se spremembam ne bo možno izogniti, saj igralci tipa Josip Iličić in Armin Bačinović ne bodo mogli dolgo sedeti na klopi za rezervne igralce. To pa tudi pomeni, da bo treba odstopiti od ustaljenega sistema igre. Naša igra potrebuje razigranost, drznost in navdih. 

Josip Iličić

Posebno poglavje reprezentance je nogometni meteor Iličić. Njegovo tehnično znanje in odlične napadalne sposobnosti so dobro znane. Zelo podoben tip nogometaša kot je bil Zlatko Zahovič - igralec, ki lahko odloči tekmo z eno potezo. Da pa bi lahko v polni meri izkoristili njegove kvalitete v izbrani vrsti pa bo potrebno spremeniti sistem igre. O tem sem prepričan. Josip je igralec, ki se znajde najboljše v napadalnih akcijah. Torej kot napadalen vezist na desni strani. Ali tudi kot "polšpica" za napadalcem ali dvema. V postavitvi Matjaža Keka takšnega položaja ni. Zato bo v prihodnosti potrebna prilagoditev. Če bomo pravilno izkoristili njegove kvalitete, lahko dobimo dodano vrednost v naši igri, ki je do sedaj nismo imeli. 

Bo Matjaž Kek našel mesto za Josipa Iličiča?

Lestvica skupine C:

Petek, 25.3.2011

Srbija - Severna Irska 2:1 (0:1)
Pantelić 65., Tosić 74.; McAuley 40.

Torek, 29.3.2011

Estonija - Srbija

SEVERNA IRSKA - SLOVENIJA

Kako dalje?

Veliko časa za debate o izgubljeni priložnosti in slabi predstavi v bistvu ni. Že jutri, v torek, naše fante čaka nova tekma. Odhajamo na neugodno gostovanje, kjer smo že bili poraženi v prejšnjih kvalifikacijah. V našem taboru pravijo, da tekma prihaja v pravem trenutku, saj se ponuja priložnost za popravni izpit. Slab okus lahko popravi le zmaga in tega nihče pred tekmo ne skriva. Ampak le redke so ekipe, ki so uspele odnesti tri točke iz Belfasta. 

Kdo namesto koga?

Prva enajsterica bo zagotovo drugačna kot v petek. Cesar zaradi kartonov ne more igrati in njegova pričakovana zamenjava je Matej Mavrič Rožič. Težave ima tudi Brečko, ki pa naj bi bil nared za tekmo. Kako je z ostalimi? Selektor je namignil, da bo treba osvežit ekipo. Morda lahko pričakujemo Bačinovića namesto Radosavljevića. V napadu zagotovo ne bo dobil priložnosti Dedić. pričakujem, da ga bo zamenjal Ljubijankić. Bo tokrat Iličić le začel tekmo? Ne pričakujem kaj takšnega. Tudi tokrat bo čakal priložnost v 2. polčasu. Velikih sprememb torej ne gre pričakovati. 

Biti ali ne biti. Popravnega izpita več ni. Na domačem igrišču smo doživeli že dva poraza. Tri točke so pogoj za mirno nadaljevanje, saj bi še ostali v boju za 2. mesto. Prvo mesto je že skoraj oddano Italjanom. Vendar tudi Severni Irci potrebujejno zmago. Daleč od tega, da bi bili v slabem položaju. Zmaga tudi nijih vodi v boj za 2. mesto. Torej čaka nas zelo težko delo. Upam, da se bomo uspeli pobrati iz tal, še drugič v teh kvalifikacijah in odditi naprej še močnejši kot kdarkoli prej. Bodimo optimisti in naj bo torek naš dan!

Slovenija gre naprej!