PowerPlay Žurnāls

Najprej nekaj dejstev in informacij o Bristolu:

- mesto na JZ Anglije z okoli 420.000 prebivalci
- ime Bristol izhaja iz Brycgstow, kar v stari angleščini pomeni »mesto ob mostu«
- mesto je nastalo ob plimni reki Avon, njeno ime v valižanščini pomeni »reka«. Avon so v preteklosti za potrebe pristanišča in ladjedelnice zajezili z zapornicami
- mesto je bilo v preteklosti pomembno pristanišče, kar je odločilno vplivalo na njegov nadaljnji razvoj
- danes je živahno univerzitetno mesto, z mnogimi izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami
- mesto kulture - mestne oblasti podpirajo kulturo na vsakem koraku in ogledi vseh kulturnih ustanov v lasti mesta so brezplačne
- rojstno mesto svetovno znanega grafitarja, ki sliši na ime Bansky

Popotniški dnevnik:

1. dan, 15. oktober

Ob 00:00 sva prispela pred povsem nov hotel s štirimi zvezdicami v center Bristola. Ko sva hotela vstopiti, sva ugotovila, da so vrata zaklenjena, o zvoncu pa ne duha ne sluha. Ko sva že mislila, da bova prvo noč preživela v kakšnem pubu, se je od nekod prikazal moški (op. kasneje sva ugotovila, da gre za hotelskega kuharja), ki je vztrajno trkal na hotelska vrata, dokler ni prišla receptorka in jih odprla in vse se je srečno izteklo. Dopoldne sva se po obilnem zajtrku odpravila do najbližje turistično-informacijske točke, kjer naju je prijazna gospa založila s koristnimi informacijami. Oborožena z vsem z

nanjem, sva se podala proti bristolski katedrali Sv. Trojice, ki na sedanjem mestu stoji že več kot tisoč let in je po vsem svetu znana kot izjemen primer dvoranske cerkve. Pot sva nadaljevala proti parku Brandon Hill, hribčku nad Bristolom. Tam sva si, tako kot mnogi prebivalci Bristola, privoščila počitek in kmalu ugotovila, da v parku iz leta 1836 kar mrgoli različnih rastlinskih in živalskih vrst. Predvsem so naju navdušile sive veverice, ki so nekoliko večje od navadnih veveric, ki jih lahko srečamo v Sloveniji. Od navadnih veveric se razlikujejo tudi po tem, da so zelo radovedne in prav nič boječe - nič nenavadnega ni, če jedo človeku iz roke. V parku se nahaja tudi sto let star razgledni stolp Cabot Tower, ki je dobil ime po »bristolskem Kolumbu« italijanskega porekla, a je bil v času najinega obiska zaradi prenove žal zaprt. Poleg tega v parku že do leta 1985 deluje Avon Wildlife Trust, ki skrbi za ohranitev avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst, ki jih v Bristolu in njegovi okolici ogrožajo tujerodne vrste in ljudje. Po počitku v parku sva se odpravila v živahnejši del mesta, kjer se poleg mestnega muzeja nahaja tudi priznana Univerza v Bristolu iz daljnega leta 1909 in med britanskimi študenti sodi med deset najbolj priljubljenih. V poslopje univerze žal nisva imela vstopa, sva si pa brezplačno ogledala stalne zbirke v mestnem muzeju. Ker se je dan že poslavljal, sva se iz muzeja odpravila proti najinemu hotelu. Sprehodila sva se po prometni ulici Park Street, ki zaradi številnih butikov, prodajaln, restavracij s hitro hrano zelo spominja na ljubljansko Čopovo ulico.

2. dan, 16. oktober

Dopoldne sva se po obilnem angleškem zajtrku odpravila do bližnjega vodnega kanala, da bi mesto spoznala še z gladine reke Avon, ki je še danes pomembna prometna žila skozi Bristol. Z ladjico, s katero si turisti lahko ogledajo mesto, sva mimo starega pristanišča in ladjedelnice priplula do zapornic na Avonu, nato pa sva si ogledala še ladjo Burnel's ss Great Britain. Ladjo je v prvi polovici 19. stoletja zasnoval inženir Isambard Kingdom Brunel, vodilni britanski inženir takratnega časa, ki je pustil na Bristol velik pečat. V ladji v suhem doku je danes en izmed najboljših angleških muzejev, v njem pa vseh pet obiskovalčevih čutov spoznava bogato zgodovino ss Great Britain vse od nastanka leta 1843 do njene upokojitve 1970. Ob ogledu ladje sva povsem pozabila na čas, zato sta naju na to opozorila najina želodčka. Najina naslednja točka je bil 400 let star pub v bližini najinega hotela, kjer sva si v toplem zavetju in prijazni družbi privoščila pivo in tradicionalno britansko hrano. Prijazen natakar je nama in mnogim drugim turistom, ki so prišli za nama, vedno znova pripovedoval o zgodovini puba. V tem pubu je namreč Daniel Defoe srečal škotskega mornarja in njegovo življenjsko usodo opisal v knjigi Robinson Crusoe. Preden sva se odpravila v hotel, sva si še ogledala mestno tržnico sv. Nikolaja in bližnje ulice.