PowerPlay Magazin

 Tu se zgodba slovenskega nogometa z dušo konča. Rudar Velenje in Gorica ter konec koncev Nafta znajo sem pa tja spraviti na tekmo spodobno število ljudi. Konec tedna mi bo Planica spet dala potrditev, da Slovenci smo narod, ki ga šport zanima. A zakaj ti ljudje ne podprejo lokalnega nogometnega kluba. Navsezadnje bi dodatna finančna sredstva, pridobljena s strani gledalcev prinesla stalne plače, boljše pogoje, gledanost pripelje sponzorje in konec koncev boljše igre. Začaran krog, a tu pride do izraza naša slovenskost. Pojem, ki po vsej verjetnosti ni definiran, a sam osebno poznam preveč ljudi, ki bi, ko imajo na izbiro ogled derbija domače lige in ogled derbija denimo angleške Premier lige, izbralo slednje. Ogled doma na kavču, s pivom v roki vsekakor prinaša določene prednosti, a mnenja sem tudi, da za veliko ljudi ogled tekme domačega prvenstva pomeni določeno (ne)vrednoto. Ravno tako, kot je nekatere sram, če nakupujejo v Lidlu, ravno tako kot je nekatere sram, če pred hišo ne stoji noben jekleni konjiček prestižne znamke, ravno tako sem mnenja, da je določene sram, če bi sosed vedel, da so bili na tekmi slovenske lige.

Sam osebno z največjim veseljem grem pogledat Muro 05, ko imam čas in možnost. Zakaj? Vem, koliko truda je vloženega v ta projekt, ki praktično nobenemu ne prinaša nobenega bogastva in sem pripravljen na ta način donirati tistih 100 evrov letno. Vem, koliko treninga je potrebnega, da igralci pridejo na ta nivo, ki mu nekateri pravijo »traktor liga« in češ, saj tukaj lahko igra vsak, ki ima 5 minut časa, a potihem si vsak od nas, ki je ljubitelj nogometa, želi igrati nogomet v najmočnejšem nivoju svoje domovine, sam osebno sem z nogometom prenehal prehitro, zato pa rad izkažem podporo bivšim soigralcem, ki so vztrajali.

Želim in upam, da bo taka miselnost prevzela še koga izmed vas, da bo še kdo razen Mure, Maribora in pogojno Olimpije imel na vsaki tekmi po 2000 gledalcev in več. Igral bi se in se bo lepši nogomet, več denarja bo v slovenskem nogometu, kar pomeni še več uspehov za slovenski šport. Naj ne bo to naša sramota – resda ni vse idealno in vse čisto. Od stavnih spodrsljajev do slabega vodenja klubov – a to se dogaja vsepovsod. Pa četudi ne – že sedaj se igra dovolj gledljiv nogomet, da nam naša liga ne bi smela biti sramota. Navsezadnje se kvaliteta in organiziranost lige v zadnjih letih, v vsej krizi, ki nas obdaja, dviguje.

Zatorej, če imamo kaj nogometnega duha, ponosni bodimo na slovensko ligo, iz te lige izhajajo Matavž, Handanovič, Iličić in Brečko, ki jih občudujemo sedaj v najboljših klubih širom Evrope. Poskrbimo, da bo teh še več.

STATISTIKA (sezona 2011/2012):

V naslednji kolumni pa pogled iz druge perspektive, iz oči najbolj osovraženih nogometnih delavcev – sodnikov.

Lep pozdrav

Kar nekaj kosti za glodat je bilo vrženih. Kaj misliš pa ti?