Zeit:
Logout
Titel: Državna reprezentanca Slovenije/National Team Slovenia
| Land auswählen: |
|
Slowenien |
Handball
-
Slowenien
-
Nationalmannschaften
-
Državna reprezentanca Slovenije/National Team Slovenia
Hvala! Veliko sreče v tekmi za tretje mesto in tudi v prihodnji sezoni.
Res noro kaj počnete z našimi reprezentancami glede na to da imamo samo 56 rokometnih ekip. Res vsaka čast in obilo sreče danes vsem trem.
Tako, kot v hokeju se tudi v rokometu poslavljam od mesta selektorja članske selekcije. Zadnjih nekaj tednov sem se že počasi poskušal oddaljiti od PPM za "mentalni reset", kar je povzročilo, da sem vse manj časa in pozornosti posvetil članski selekciji. Nisem niti nameraval narediti te zadnje objave, a zmaga v četrtfinalu proti Madžarski, naša prva zmaga nad njimi v končnici iz moje celotne dobe na krovu članov, me je vsekakor naredila dolžnega, da se primerno poslovim, po tem ko smo po dolgih letih in mnogo neuspelih poskusih končno uspeli v končnici premagati naš kryptonite in najboljšo reprezentanco na svetu. Iskreno povedano mi po tej zmagi rezultati na zadnjih dveh tekmah niti niso bili tako pomembni 
Da malo opišem dogajanje to sezono. Bili smo v kar težki skupini. Včasih pride, da imamo eno precej šibkejšo ekipo v skupini in moramo v glavnem skrbeti le še za enega drugega nasprotnika, a tokrat so bili vsi nasprotniki izjemo izenačeno nevarni.
Znova smo igrali z A ekipo na zelo nizko. Prva tekma doma proti Argentini in le remi, torej sicer smo imeli točko, a smo upali na več. Druga tekma v gosteh v Iranu, smo izgubili za en sam gol, precej nesrečno. Po dveh tekmah torej le 1 točka. Tretja tekma doma proti Veliki Britaniji in zelo pomembna zmaga, in smo bili dokaj optimistični. Četrta tekma na Švedskem, smo upali na malo sreče po "nesreči" na prvih dveh tekmah, kjer sta se nam izmuznila zmaga oz. remi za le 1 zadetek. Je pa Švedska pripravila presenečenje in zmagala. Po polovici kvalifikacij je kazalo bolj slabo, le 3 od možnih 8 točk.
V preti tekmi prepričljiv poraz v Argentini, v drugi tretjini so nas lepo nadigrali. Še 3 tekme do konca in le 3 točke na lestvici, kazalo je slabo. V tem času smo dodali asistenta, ki je pomagal pri vodenju. V bistvu je že to, da sem dobival pošto in da sva se pogovarjal o reprezentanci malo pomagalo. No v 6. tekmi sem nameraval naprej igrati z zelo nizko, a je asistent spremenil pomembnost na običajno, kar se je izkazalo za izjemo dobro potezo, saj se moj načrt (velik rizik izjemno pomembne tekme na zelo nizko) skoraj zagotovo ne bi končal z zmago, saj je bil že z običajno prvi polčas izenačen. Tako da je za to zmago izjemno zaslužen asistent. Sedma tekma v gosteh proti Veliki Britaniji, sem se odločil pustiti pomembnost na običajno in smo uspeli zmagati za 5 golov. Pred zadnjo tekmo proti Švedski doma še nismo bili zagotovo uvrščeni na SP, a sem vseeno tvegal z zelo nizko in smo vseeno uspeli zmagati. Smo kar nekaj sezon se uvrstili na nož, a teh 9 točk, koliko smo imeli to sezono v kvalifikacijah, še nikoli nismo osvojili tako kavbojsko. Mislim, da je šlo že bolj na nož, a kako slabo je kazalo po petih tekmah mislim da ni še nikoli. Smo pa zato z A ekipo igrali dve tekmi na običajno in tako porabili nekaj energije.
Poglejmo svetovno prvenstvo. Skupina je bila izjemno izenačena po moje. Slovaška, Latvija, Rusija, Francija, Finska so bili nasprotniki. V teoriji najbolj izenačena skupina, čeprav je možno, da se mi to tako le zdi z mojega vidika, priznam da imam kot selektor vedno pri tem malo zamegljen pogled, ko gledam ekipe v svoji skupini. Sem se odločil igrati na običajni pomembnosti in na zvišanje v primeru zaostajanja po polčasi. Prva na vrsti je bila Finska, mislim da na papirju najšibkejša (čeprav nisem ravno preverjal in mislim da je imela Rusija morda kakšne težave, bi rekel, da imajo močnejšo ekipo kot so kazali na tem SP). Sem pričakoval zmago, a so nas uspeli premagati, kljub temu, da so igrali na zelo nizko! Imeli so šibkejšo ekipo v vseh pogledih, strel več kot 100 nižji in na zelo nizko, pa kljub temu nam ni uspelo zmagati. Ta tekma me je, tako kot v 16. sezoni proti Avstriji, tako negativno presenetila in me spravila v depresijo, da sem dal roke v zrak in praktično obupal nad tem SP. Glede na to, kakšne močne ekipe so ostale (predvsem Slovaška, Latvija, Rusija), sem si mislil, da nam ne bo uspelo priti v končnico.
Bil sem pozitivno presenečen, ko smo v drugi tekmi igrali remi s Slovaško, a zopet kot začetek kvalifikacij, en poraz in en remi po dveh tekmah ne kažeta na optimizem. Dali smo na taktiko 5-1, protinapadi, uravnoteženo in v mislih sem se že poslovil od reprezentance. Na tretji tekmi zmaga proti Rusiji, ki je bila precej šibkejša kot sem pričakoval pred začetkom SP (morda so porabili energijo v kvalifikacijah?). Potem v četrti smo zmagali nad Latvijo, znova veliko presenečenje za mene in sem se vrnil nazaj k ekipi. Na peti tekmi proti Franciji smo se odločili varčevati energijo in smo zmagali nad Francijo z zelo nizko pomembnostjo.
Tako smo končali drugi v skupini in smo bili uvrščeni v končnico, kamor sta se uvrstili tudi naši mlajši selekciji. V osmini finala smo igrali proti reprezentanci Srbije. Zgodila se je nezgoda, ker se je igralec France Koren poškodoval in je imel 5 dni do popolnega okrevanja. Žal za njegovo pozicijo ni primerne zamenjave, tako da je bilo odločeno, da bo do konca končnice igral z zmanjšano močjo, v osmini finala z 50% moči, v četrt-finalu s 60% moči itd., kar nas je postavili v nezavidljiv položaj. Sicer smo bili proti Srbiji močnejši na papirju, vseeno nismo tvegali z varčevanjem energije in smo šli v tekmo z zeli visoko in zmagali s 24:30. Zmagali sta tudi naši mlajši selekciji, u19 proti Ukrajini ter u21 proti Španiji.
V četrt-finalu je bil nasprotnik legendarna Madžarska in že sem bil pripravljen na zaključek prvenstva za našo ekipo. Z asistentom sva se pogovarjala, da proti njim nimamo sreče v končnici, in je rekel, da bo morda tokrat drugače, sam pa seveda nisem verjel. No, morda je bil ravno njegov optimizem kriv, da smo po dolgem, dolgem času uspeli premagati Madžarsko, z 29:31 po podaljšku. Sam nisem spremljal tekme (v bistvu nobene na tem SP, preveč stresno!), za zmago sem izvedel šele po čestitkah tujega selektorja, pa še takrat nisem bil siguren, kaj se dogaja. Zadnji delni izid, katerega sem videl, je bil 11:9 za Madžarsko in sem sklepal, da bo šla razlika le še gor. No, tokrat smo po dolgem času le imeli srečo in smo se uvrstili v pol-finale, drugo zapored. Zmagali sta tudi naši mlajši selekciji, u19 proti Češki in u21 proti Hrvaški. Že tukaj je kazalo na izjemno uspešno sezono za slovenski rokomet.
V polfinalu smo igrali s sosednjo Hraško, ki je ena najbolj uspešnih reprezentanc na PPM zadnjih nekaj sezon. Proti njim smo imeli pod mojim vodstvom že tri zaporedne zmage v končnici, in tudi tokrat nam je uspela zmaga in smo se tako uspeli uvrstiti v finale SP, prvo po 21. sezoni. Razveselili sta nas tudi mlajši selekciji, saj sta se obe prav tako uspeli uvrstiti v finale, kar se nam še nikoli ni zgodilo. U19 je zmagala nad Bolgarijo, u21 pa nad Rusijo. Tako da smo imeli prvič v zgodovini vse tri naše selekcije v finalu!
Finalni pari so bili sledeči:
u19: Slovenija - Madžarska
u21: Slovenija - Češka
člani: Slovenija - Latvija
Torej same velesile. Pri članih smo uspeli prekiniti urok proti Madžarski, proti Latviji pa sploh še nikoli nismo v končnici zmagali iz 5 poskusov, 4 od teh pod mojim vodstvom (kljub temu, da smo bili pri vseh srečanjih precej močnejši), tako da nas je čakala zares izjemno težka tekma.
Med finalnimi tekmami je bila prva na vrsti za u19 selekcijo, kjer je Slovenija premagala Madžarsko z 31:26 in drugič zapored osvojila zlato medaljo!! Čestitke selektorju in pomočniku, fantastičen rezultat!
V finalni tekmi za u21 selekcijo je Slovenija premagala Češko s 27:26. Zmagoviti gol je bil dosežen v zadnji minuti, pred koncem tekme so imeli nasprotniki možnost izenačiti, a je vratar Šuvak branil in prinesel u21 selekciji prvo zlato v zgodovini! Dobrih osem minut pred koncem so nasprotniki še vodili s tremi goli prednosti, a nam je uspel fantastičen preobrat! Zahvale gredo tudi vratarju Šuvak, ki je branil fenomenalno in je bil prva zvezda tekme. Čestitke selektorju za zasluženo zlato, ki se mu je dolgo izogibalo.
V finalu članov smo igrali proti Latviji in tokrat prvič v zgodovini jih uspeli v tekmi končnice premagati in tako osvojiti zlato medaljo! Rezultat je bil 24:23 za Slovenijo, nasprotniki so imeli zadnji strel na gol, a je vratar Zver obranil in nam prinesel zgodovinsko trojno slavje!! Po tolikih neuspehih v končnicah proti Latviji nam je tokrat vendarle uspelo!
Tri zlate medalje v eni sezoni, absolutno neverjeten in fantastičen uspeh, posebej za tako majhno skupnost. Vse čestitke vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri teh rezultatih. Vsem, ki so dobro treniral igralce, vsem, ki jo jih uigravali in jim dali priložnost, da so lahko dobili izkušnje, vsem, ki so dobro skrbeli za razmerje pri treningu, vsi, ki so kupili igralce in tudi vsem, ki so prodali igralce, če so imeli slabo razvite objekte. In predvsem čestitke ostalima selektorjema ter asistentom!!
Člansko reprezentanco sem vodil 13 sezon zapored, razen prve ponesrečene, smo se v vseh naslednjih 12ih uspeli uvrstiti na svetovno prvenstvo ter tudi vsakič v končnico. Pod mojem vodstvu smo osvojili 5 medalj, tri srebrne in dve zlati, imeli nekaj lepih uvrstitev ter tudi nekaj ponesrečenih in nesrečnih rezultatov. Vložil sem veliko ur v vodenje reprezentance, predvsem z napornim posodabljanjem baze. Trudil sem se držati ekipo na čim boljšem nivoju, kar mislim da mi je v glavnem uspelo, saj smo uspeli sestaviti izjemno močno ekipi, primerljivo najboljšim, in smo bili praktično vsako sezono med favoriti za najvišja mesta. Sicer skupno gledano na bazo igralcev, katero smo imeli, smo dosegali rezultate nad svojo kategorijo. Imeli smo tudi srečo, ker smo imeli (in imamo trenutno še vedno) v reprezentanci res nekaj izjemnih igralcev, katerih moč je zasenčila luknje, ki so nastajale na drugih položajih. Upam, da bo v naslednjim selektorjem tudi uspelo kdaj narediti kakšen lep rezultat. Imamo nekaj dobrih mladincev in verjamem, da se bo dalo sestaviti dobro reprezentanco v prihodnje, čeprav vsako sezono težje.
Vsega je enkrat konec in moja pot se tu zaključuje. Vesel sem, da sem se lahko poslovil z zlato medaljo ob tem zgodovinskem trenutku za Slovenijo, ob trojni kroni. Veliko sreče vsem trem reprezentancam v prihodnjih sezonah!
Da malo opišem dogajanje to sezono. Bili smo v kar težki skupini. Včasih pride, da imamo eno precej šibkejšo ekipo v skupini in moramo v glavnem skrbeti le še za enega drugega nasprotnika, a tokrat so bili vsi nasprotniki izjemo izenačeno nevarni.
Znova smo igrali z A ekipo na zelo nizko. Prva tekma doma proti Argentini in le remi, torej sicer smo imeli točko, a smo upali na več. Druga tekma v gosteh v Iranu, smo izgubili za en sam gol, precej nesrečno. Po dveh tekmah torej le 1 točka. Tretja tekma doma proti Veliki Britaniji in zelo pomembna zmaga, in smo bili dokaj optimistični. Četrta tekma na Švedskem, smo upali na malo sreče po "nesreči" na prvih dveh tekmah, kjer sta se nam izmuznila zmaga oz. remi za le 1 zadetek. Je pa Švedska pripravila presenečenje in zmagala. Po polovici kvalifikacij je kazalo bolj slabo, le 3 od možnih 8 točk.
V preti tekmi prepričljiv poraz v Argentini, v drugi tretjini so nas lepo nadigrali. Še 3 tekme do konca in le 3 točke na lestvici, kazalo je slabo. V tem času smo dodali asistenta, ki je pomagal pri vodenju. V bistvu je že to, da sem dobival pošto in da sva se pogovarjal o reprezentanci malo pomagalo. No v 6. tekmi sem nameraval naprej igrati z zelo nizko, a je asistent spremenil pomembnost na običajno, kar se je izkazalo za izjemo dobro potezo, saj se moj načrt (velik rizik izjemno pomembne tekme na zelo nizko) skoraj zagotovo ne bi končal z zmago, saj je bil že z običajno prvi polčas izenačen. Tako da je za to zmago izjemno zaslužen asistent. Sedma tekma v gosteh proti Veliki Britaniji, sem se odločil pustiti pomembnost na običajno in smo uspeli zmagati za 5 golov. Pred zadnjo tekmo proti Švedski doma še nismo bili zagotovo uvrščeni na SP, a sem vseeno tvegal z zelo nizko in smo vseeno uspeli zmagati. Smo kar nekaj sezon se uvrstili na nož, a teh 9 točk, koliko smo imeli to sezono v kvalifikacijah, še nikoli nismo osvojili tako kavbojsko. Mislim, da je šlo že bolj na nož, a kako slabo je kazalo po petih tekmah mislim da ni še nikoli. Smo pa zato z A ekipo igrali dve tekmi na običajno in tako porabili nekaj energije.
Poglejmo svetovno prvenstvo. Skupina je bila izjemno izenačena po moje. Slovaška, Latvija, Rusija, Francija, Finska so bili nasprotniki. V teoriji najbolj izenačena skupina, čeprav je možno, da se mi to tako le zdi z mojega vidika, priznam da imam kot selektor vedno pri tem malo zamegljen pogled, ko gledam ekipe v svoji skupini. Sem se odločil igrati na običajni pomembnosti in na zvišanje v primeru zaostajanja po polčasi. Prva na vrsti je bila Finska, mislim da na papirju najšibkejša (čeprav nisem ravno preverjal in mislim da je imela Rusija morda kakšne težave, bi rekel, da imajo močnejšo ekipo kot so kazali na tem SP). Sem pričakoval zmago, a so nas uspeli premagati, kljub temu, da so igrali na zelo nizko! Imeli so šibkejšo ekipo v vseh pogledih, strel več kot 100 nižji in na zelo nizko, pa kljub temu nam ni uspelo zmagati. Ta tekma me je, tako kot v 16. sezoni proti Avstriji, tako negativno presenetila in me spravila v depresijo, da sem dal roke v zrak in praktično obupal nad tem SP. Glede na to, kakšne močne ekipe so ostale (predvsem Slovaška, Latvija, Rusija), sem si mislil, da nam ne bo uspelo priti v končnico.
Bil sem pozitivno presenečen, ko smo v drugi tekmi igrali remi s Slovaško, a zopet kot začetek kvalifikacij, en poraz in en remi po dveh tekmah ne kažeta na optimizem. Dali smo na taktiko 5-1, protinapadi, uravnoteženo in v mislih sem se že poslovil od reprezentance. Na tretji tekmi zmaga proti Rusiji, ki je bila precej šibkejša kot sem pričakoval pred začetkom SP (morda so porabili energijo v kvalifikacijah?). Potem v četrti smo zmagali nad Latvijo, znova veliko presenečenje za mene in sem se vrnil nazaj k ekipi. Na peti tekmi proti Franciji smo se odločili varčevati energijo in smo zmagali nad Francijo z zelo nizko pomembnostjo.
Tako smo končali drugi v skupini in smo bili uvrščeni v končnico, kamor sta se uvrstili tudi naši mlajši selekciji. V osmini finala smo igrali proti reprezentanci Srbije. Zgodila se je nezgoda, ker se je igralec France Koren poškodoval in je imel 5 dni do popolnega okrevanja. Žal za njegovo pozicijo ni primerne zamenjave, tako da je bilo odločeno, da bo do konca končnice igral z zmanjšano močjo, v osmini finala z 50% moči, v četrt-finalu s 60% moči itd., kar nas je postavili v nezavidljiv položaj. Sicer smo bili proti Srbiji močnejši na papirju, vseeno nismo tvegali z varčevanjem energije in smo šli v tekmo z zeli visoko in zmagali s 24:30. Zmagali sta tudi naši mlajši selekciji, u19 proti Ukrajini ter u21 proti Španiji.
V četrt-finalu je bil nasprotnik legendarna Madžarska in že sem bil pripravljen na zaključek prvenstva za našo ekipo. Z asistentom sva se pogovarjala, da proti njim nimamo sreče v končnici, in je rekel, da bo morda tokrat drugače, sam pa seveda nisem verjel. No, morda je bil ravno njegov optimizem kriv, da smo po dolgem, dolgem času uspeli premagati Madžarsko, z 29:31 po podaljšku. Sam nisem spremljal tekme (v bistvu nobene na tem SP, preveč stresno!), za zmago sem izvedel šele po čestitkah tujega selektorja, pa še takrat nisem bil siguren, kaj se dogaja. Zadnji delni izid, katerega sem videl, je bil 11:9 za Madžarsko in sem sklepal, da bo šla razlika le še gor. No, tokrat smo po dolgem času le imeli srečo in smo se uvrstili v pol-finale, drugo zapored. Zmagali sta tudi naši mlajši selekciji, u19 proti Češki in u21 proti Hrvaški. Že tukaj je kazalo na izjemno uspešno sezono za slovenski rokomet.
V polfinalu smo igrali s sosednjo Hraško, ki je ena najbolj uspešnih reprezentanc na PPM zadnjih nekaj sezon. Proti njim smo imeli pod mojim vodstvom že tri zaporedne zmage v končnici, in tudi tokrat nam je uspela zmaga in smo se tako uspeli uvrstiti v finale SP, prvo po 21. sezoni. Razveselili sta nas tudi mlajši selekciji, saj sta se obe prav tako uspeli uvrstiti v finale, kar se nam še nikoli ni zgodilo. U19 je zmagala nad Bolgarijo, u21 pa nad Rusijo. Tako da smo imeli prvič v zgodovini vse tri naše selekcije v finalu!
Finalni pari so bili sledeči:
u19: Slovenija - Madžarska
u21: Slovenija - Češka
člani: Slovenija - Latvija
Torej same velesile. Pri članih smo uspeli prekiniti urok proti Madžarski, proti Latviji pa sploh še nikoli nismo v končnici zmagali iz 5 poskusov, 4 od teh pod mojim vodstvom (kljub temu, da smo bili pri vseh srečanjih precej močnejši), tako da nas je čakala zares izjemno težka tekma.
Med finalnimi tekmami je bila prva na vrsti za u19 selekcijo, kjer je Slovenija premagala Madžarsko z 31:26 in drugič zapored osvojila zlato medaljo!! Čestitke selektorju in pomočniku, fantastičen rezultat!
V finalni tekmi za u21 selekcijo je Slovenija premagala Češko s 27:26. Zmagoviti gol je bil dosežen v zadnji minuti, pred koncem tekme so imeli nasprotniki možnost izenačiti, a je vratar Šuvak branil in prinesel u21 selekciji prvo zlato v zgodovini! Dobrih osem minut pred koncem so nasprotniki še vodili s tremi goli prednosti, a nam je uspel fantastičen preobrat! Zahvale gredo tudi vratarju Šuvak, ki je branil fenomenalno in je bil prva zvezda tekme. Čestitke selektorju za zasluženo zlato, ki se mu je dolgo izogibalo.
V finalu članov smo igrali proti Latviji in tokrat prvič v zgodovini jih uspeli v tekmi končnice premagati in tako osvojiti zlato medaljo! Rezultat je bil 24:23 za Slovenijo, nasprotniki so imeli zadnji strel na gol, a je vratar Zver obranil in nam prinesel zgodovinsko trojno slavje!! Po tolikih neuspehih v končnicah proti Latviji nam je tokrat vendarle uspelo!
Tri zlate medalje v eni sezoni, absolutno neverjeten in fantastičen uspeh, posebej za tako majhno skupnost. Vse čestitke vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri teh rezultatih. Vsem, ki so dobro treniral igralce, vsem, ki jo jih uigravali in jim dali priložnost, da so lahko dobili izkušnje, vsem, ki so dobro skrbeli za razmerje pri treningu, vsi, ki so kupili igralce in tudi vsem, ki so prodali igralce, če so imeli slabo razvite objekte. In predvsem čestitke ostalima selektorjema ter asistentom!!
Člansko reprezentanco sem vodil 13 sezon zapored, razen prve ponesrečene, smo se v vseh naslednjih 12ih uspeli uvrstiti na svetovno prvenstvo ter tudi vsakič v končnico. Pod mojem vodstvu smo osvojili 5 medalj, tri srebrne in dve zlati, imeli nekaj lepih uvrstitev ter tudi nekaj ponesrečenih in nesrečnih rezultatov. Vložil sem veliko ur v vodenje reprezentance, predvsem z napornim posodabljanjem baze. Trudil sem se držati ekipo na čim boljšem nivoju, kar mislim da mi je v glavnem uspelo, saj smo uspeli sestaviti izjemno močno ekipi, primerljivo najboljšim, in smo bili praktično vsako sezono med favoriti za najvišja mesta. Sicer skupno gledano na bazo igralcev, katero smo imeli, smo dosegali rezultate nad svojo kategorijo. Imeli smo tudi srečo, ker smo imeli (in imamo trenutno še vedno) v reprezentanci res nekaj izjemnih igralcev, katerih moč je zasenčila luknje, ki so nastajale na drugih položajih. Upam, da bo v naslednjim selektorjem tudi uspelo kdaj narediti kakšen lep rezultat. Imamo nekaj dobrih mladincev in verjamem, da se bo dalo sestaviti dobro reprezentanco v prihodnje, čeprav vsako sezono težje.
Vsega je enkrat konec in moja pot se tu zaključuje. Vesel sem, da sem se lahko poslovil z zlato medaljo ob tem zgodovinskem trenutku za Slovenijo, ob trojni kroni. Veliko sreče vsem trem reprezentancam v prihodnjih sezonah!
Svaka čast na osvajanju trostruke svetske titule! Čestitke od srca. Bravo!
Thank you
I read your post on your forum (with help from google translator) and you're right. Over the last 13 seasons we've lost all playoff games vs Hungary and vs Latvia so i think it is fair to say we were due for a little luck here, but i'll be the first to admit that looking purely from the ammount of effort put into managing the team during these playoffs, we didn't deserve to win the gold. We went with basicly same strategy as in s16, where after few disappointing group games we set to standard tactic but after winning game after game with same strategy i didn't dare to change it and we were only stopped in the finals then. Seeing it work this season too i also didn't want to change anything, because in previous seasons when i tried to set good tactits it often lead to us being upset by a weaker team. Luck still matters a lot in this game; we probably didn't deserve to win this gold because i put almost no effort this last week, but after many seasons of poor luck in playoffs we were lucky this season.
It is very sad that when it comes between no luck+effort vs luck+no effort, that the second one is the better combination. It does at least somehow even out after a longer period, but it's true that it may feel undeserving to win when you put little effort in, just like it hurts to lose when you put lots of effort in and being punched in the face
I wish you good luck in the upcoming seasons. I know there is a lot of pressure on you to do well when you are a favorite in basicly everyone's eyes; you've been handling it amazingly. I hope you continue to be successful and that it doesn't take a tool on you, like managing the national teams in hockey and handball has on me.
I read your post on your forum (with help from google translator) and you're right. Over the last 13 seasons we've lost all playoff games vs Hungary and vs Latvia so i think it is fair to say we were due for a little luck here, but i'll be the first to admit that looking purely from the ammount of effort put into managing the team during these playoffs, we didn't deserve to win the gold. We went with basicly same strategy as in s16, where after few disappointing group games we set to standard tactic but after winning game after game with same strategy i didn't dare to change it and we were only stopped in the finals then. Seeing it work this season too i also didn't want to change anything, because in previous seasons when i tried to set good tactits it often lead to us being upset by a weaker team. Luck still matters a lot in this game; we probably didn't deserve to win this gold because i put almost no effort this last week, but after many seasons of poor luck in playoffs we were lucky this season.
It is very sad that when it comes between no luck+effort vs luck+no effort, that the second one is the better combination. It does at least somehow even out after a longer period, but it's true that it may feel undeserving to win when you put little effort in, just like it hurts to lose when you put lots of effort in and being punched in the face
I wish you good luck in the upcoming seasons. I know there is a lot of pressure on you to do well when you are a favorite in basicly everyone's eyes; you've been handling it amazingly. I hope you continue to be successful and that it doesn't take a tool on you, like managing the national teams in hockey and handball has on me.
Thanks. You deserve the golds, - yes, not really for this season, - but for your work in all the past seasons! You did great job! And of course congrats for the hole team (U21, U19, and all the managers) for the 3 golds in the same year. Wish you the best!
Čestitke članski ekipi in selektorju za uvrstitev v finale SP
Deine favorisierten Themen
Neueste Beiträge
Copyright © 2007-2024 - POWERPLAY MANAGER, s.r.o. - Alle Rechte vorbehalten
Kontakt - Allgemeine Geschäftsbedingungen - Datenschutzrichtlinien - Cookies settings - Portalkarte
Werbung beim PowerPlay Manager - Werde unser Partner!
Partner: www.tennismania.com - www.biathlonmania.com - www.skijumpmania3.com
[all: 194ms / php: 126ms / db: 69ms ]
Web server: WB1
Kontakt - Allgemeine Geschäftsbedingungen - Datenschutzrichtlinien - Cookies settings - Portalkarte
Werbung beim PowerPlay Manager - Werde unser Partner!
Partner: www.tennismania.com - www.biathlonmania.com - www.skijumpmania3.com
[all: 194ms / php: 126ms / db: 69ms ]
Web server: WB1